Kaj je elektromotor in kako je sestavljen?
Elektromotor je naprava, ki pretvarja električno energijo v mehansko, le ta pa se prenaša prek elektro-magnetnega polja. Prvi elektromotorji so se pojavili že v prvi polovici 19. stoletja, vendar pa je do širše uporabe moralo preteči kar nekaj časa. Proti koncu 19. stoletja pa so že prišli tudi v komercialno uporabo. Najprej so se pojavili v uporabi elektromotorji z napajanjem na enosmerni (DC) električni tok, kmalu za tem pa tudi motorji na izmenični (AC) električni tok.

Dandanes so v uporabi tako elektromotorji, ki so napajani na enosmerni kot tudi na izmenični električni tok. Prvi se veliko pojavljajo za različne namene v premičnih napravah, kot so avtomobili, tovrnjaki, kolesa, ipd., drugi pa veliko pogosteje pri napravah, ki se jih lahko uporablja s priklopom direktno na električno omrežje. Poleg vrste napajalne napetosti se elektromotorji lahko delijo tudi na sinhrone in asinhrone.
Tudi višina napajalne napetosti je lahko zelo različna. Imamo elektromotorje ki se jih lahko poganja s npr. 12 volti ali še manj, zelo običajne napajalne napetosti so 110V ali 230V (običajna komercialno uporabljena vtičnica mnogih držav) ali npr. pri nas 400V (trifazna vtičnica), ter tudi elektromotrje, ki so napajani z več tisoč volti visoko napetostjo.
To je le nekaj načinov, na kakšen način lahko ločimo vrste elektromotorjev.
Med pogosto uporabljene elektromotorje uvrščamo asinhrone elektromotorje, napajane z izmenično napetostjo, ki so največkrat enofazni ali trifazni. Primer slednjega si lahko ogledate na zgornji sliki (Slika 1).
Sestava trifaznega asinhronega elektromotorja:
- Ohišje elektromotorja je osnovni gradnik elektromotorja. Običajno je sestavljen iz glavnega sredinskega dela, ter stranskih pokrovov, v katere se vstavi ležaja, v ležaje pa je nato montiran premikajoči se del motorja – rotor. Običajno so narejeni iz aluminija ali litoželezne zlitine. Zunanjost srednjega dela je običajno rebrasta, saj tako elektromotor lažje odvaja toploto, ki nastane zaradi izgub.
- Stator je vstavljen v srednji del ohišja elektromotorja, in je sestavljen iz pločevne, ta pločevina pa vsebuje vzdolžne utore, v katerih se nahaja najpomembnejši del vsakega elektromotorje – električno navitje. Stator, gledano skupaj z ohišjem elektromotorja (št. 1), vsebuje tudi največjo količino (glede na težo) materiala.
- Električno navitje se od elektromotorja do elektromotorja lahko zelo razlikuje. Le to običajno določa tudi število obratov, s katerimi se bo elektromotor vrtel. Lahko pa je sestavljeno iz različnih prevodnih materialov v obliki žice različnih premerov, najbolj običajno pa sta to baker ali aluminij. Poleg prevodnega materiala navitje vsebuje tudi veliko različnih izolacijskih materialov. Da elektromotor služi svojemu namenu čim več delovnih ur, pa je zelo pomembno tudi, kako kvalitetni materiali so uporabljeni. Višji temperaturni razredi izolacijskih materialov, laka (lak, s katerim je žica izolirana), debelina nanosa laka, ipd., lahko k temu veliko pripomorejo.
- Priključna plošča z dozo, kjer se priklopi napajanje elektromotorja.
- Rotor elektromotorja je vrteči (dinamični) del elektromotorja. Prek rotorja se energija prenaša naprej na uporabnika naprave. Prenos lahko poteka na različne načine, kot so npr. veriga, jermen, zobčenik, ipd.
- Ležaji so pomemben del elektromotrja, saj je od le teh tudi zelo odvisna življenska doba posameznega elektromotorja. Izmed vseh so največkrat so uporabljeni enoredni kroglični ležaji.
- Ventilator za hlajenje elektromotorja pride montiran na os rotorja, in skrbi, da se elektromotor čim manj pregreva.
- Zaščitni pokrov ventilatorja skrbi, da se le ta ne deformira ter hkrati ni nevaren za uporabnika, ob tem pa tudi usmerja zrak v hladilna rebra elektromotorja, kar služi, ponovno, za čimmanjše pregrevanje elektromotorja.
